Mineva pol stoletja od smrti slovitega režiserja Fritza Langa

Njegov film M (M - mesto išče morilca) je lani v Slovenski kinoteki odprl Dneve nemško govorečega filma, ki prinašajo nabor sodobne filmske produkcije iz nemško govorečih dežel, lansko edicijo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru pa je zaznamovala 110-letnica obiska režiserja v Ljutomeru, kjer je bival pri družini Karola Grossmanna, začetniku slovenske kinematografije. Na ogled je bila tudi potujoča razstava s pogled na to obdobje in vplive na Langovo kariero.

Biografija v stripu Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood, ki jo podpisuje Zoran Smiljanić in je lani izšla pri kulturno turističnem društvu Festival in Založbi ZRC, pripoveduje o Fritzovem življenju, filmskem ustvarjanju, nepričakovanih preobratih in ljubezenskih zvezah. Smiljanić je ob knjigi poleg omenjenih izpostavil še Langovo nemo uspešnico Nibelungi.

Kot je zapisal ob izidu knjige, je bilo Langovo življenje velika pustolovščina, saj je doživel in preživel obe svetovni vojni, nemi, zvočni in barvni film, ponižanja in slavo ter ljubezen in sovraštvo. Lang je ilustratorja navdušil z izvirnimi režijskimi rešitvami, modernim pristopom, hitrimi rezi, nenadnimi manevri kamere, osupljivo likovnostjo, izbranim dizajnom, šokantnimi temami in igro svetlobe ter teme.

Zbežal in študiral umetnost

Leta 1890 na Dunaju rojeni Fritz Lang je nekaj časa študiral na tehniški šoli dunajske akademije za grafično umetnost, a je, ker ni bil zadovoljen s poklicno potjo, ki so mu jo izbrali starši, pobegnil in odšel študirat umetnost v München ter Pariz.

Po nekaj letih potovanja po svetu, med drugim po Aziji, se je leta 1913 vrnil v Pariz, da bi se posvetil slikarstvu, piše na mednarodni spletni podatkovni filmski bazi IMdb. Ob začetku prve svetovne vojne se je vrnil na Dunaj in se januarja 1915 pridružil vojski. Junija 1916 je bil hudo ranjen, med okrevanjem pa pisal filmske scenarije.

Po koncu vojne se je poročil in ločil, ustvaril nekaj filmov. Nacistični propagandni minister Joseph Goebbels mu je tudi ponudil položaj vodje nemškega filmskega inštituta, a ga je Lang zavrnil.

Po nekaj letih življenja v Parizu se je leta 1934 preselil v ZDA, kjer je sprva delal s studiem MGM. V naslednjih dveh desetletjih je režiral številne ameriške filme, v 50. letih prejšnjega stoletja pa je vse težje dobival delo, deloma zaradi upada filmske industrije, deloma pa tudi zaradi svojega slovesa kot režiserja, ki je bil do igralcev zahteven in žaljiv, piše na IMdb. Leta 1964 so ga, tedaj že skoraj slepega, izbrali za predsednika žirije na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.

Med njegove filme sodijo tudi Oporoka dr. Mabusa iz leta 1933, Grimizna ulica, ki je izšel leta 1945, Velika hajka (1953), Ženska v izložbi iz leta 1944 ter Prezir (1963).